Kako otroka naučiti ravnanja z denarjem?

Kakšne oblike in kakšne barve je bil vaš prvi hranilnik? Marsikdo se ga zelo dobro spomni in se spomni tudi, za kaj je porabil svoj prvi večji prihranek. Naši starši (vsaj večina) so dobro poskrbeli za spoznanje, da denar ne raste ne drevesu. In prav je tako. Pomembno je, da otroka začnemo na denar »privajati« čim prej. Danes je to vsaj za odtenek težje, saj vse manj poslujemo z »oprijemljivo« gotovino. Tako si še odrasli včasih težko predstavljamo, koliko denarja pravzaprav imamo. Kljub temu preizkušene metode naših staršev, kot so hranilnik, žepnina in nagrada za počitniško delo, še vedno delujejo.

Otroku kupimo hranilnik

Nekateri finančni strokovnjaki predlagajo, da otroku kupimo kar tri hranilnike. Eden bo namenjen varčevanju, drugi redni porabi, tretji pa za nakup daril za prijatelje, dobrodelnost ipd. Naj bo eden, dva ali trije, pomembno je, da ima vsak otrok svojega in da sam presoja, za kaj bo denar porabil. Kadar se odloči za nakup reči, ki je morda sploh ne potrebuje, ga seveda opozorite, da bo s tem prikrajšan za drugo, vendar pa je končna odločitev njegova. Tako se bo naučil, kako si postavljati prioritete in cilje. Zapravi pa lahko samo toliko, kolikor ima.

Vsak otrok naj ima svoj hranilnik. Naj bo prozoren, da bo lahko spremljal, kako raste in pada njegov kupček denarja.

Žepnina ni otrokova nagrada

Žepnino lahko otroku odmerjate tedensko ali mesečno. Njena višina naj bo vezana na otrokovo starost (npr. pri 10 letih prejema 10 evrov mesečno) in seveda v skladu z vašimi zmožnostmi. Z žepnino pričnite, ko otrok že pokaže zanimanje za številke, odštevanje, seštevanje. Pomembno je tudi zavedanje staršev, da žepnina ni otrokova nagrada, niti otrokovo plačilo za opravljena gospodinjska opravila, in prav tako ni pogojena z njegovo pridnostjo ali uspehom. To je sredstvo, ki ste ga namenili otroku, zato da razvijate njegov občutek za odgovorno ravnanje z denarjem.

Plačilo za gospodinjska opravila

Marsikateri starš se s tem ne bo strinjal, saj meni, da je pomoč pri gospodinjskih opravilih otrokova dolžnost. Konec koncev tudi mama ne dobi posebnega plačila vsakič, ko pomije posodo. Če že, je vredno razmisliti, da otrokovo pomoč nagradite pri večjih, nevsakdanjih opravilih (na primer čiščenje avtomobila, skladanje drv, pleskanje stanovanja). V tem primeru se v naprej dogovorite za višino plačila in pogoje. Tako mu orišite vrednost dela, časa ter odgovornosti. Otroka, ko je dovolj star, spodbudite, da se odloči za počitniško delo, s katerim bo pridobil občutek za odgovornost in možnost, da uresniči svoje (finančne) cilje.

Otroka ne razvadite s plačevanjem za malenkosti. Glavna motivacija mora ostati pohvala in ne denar.

Otrokov prvi bančni račun

Če bi radi otroka naučili upravljanja z denarjem, ga odpeljite v banko in mu odprite bančni račun. Z otrokom redno pregledujte vsoto prejete žepnine (in drugih prihodkov – darila, nagrade), znesek privarčevanega denarja in redno porabo. Sčasoma naj krije tudi svoje stroške ali svoj nadstandard. Žepnina naj ne bo namenjena nakupu šolskih potrebščin, ampak na primer nakupu priljubljene revije, posladka ali obisku kina. Kadar otrok nekaj poškoduje, bo povsem razumljivo, če boste od njega terjali prispevek za popravilo škode iz žepnine in prihrankov.

Preden prične otrok samostojno razpolagati z denarjem, mu privzgojite smotrno potrošnjo. Zlasti pri mlajših otrocih, ki lahko trošijo brezglavo, morate ohraniti nadzor nad porabo denarja. Pomembno je, da otroka naučite varčevati za večje nakupe in trošiti le takrat, ko denar ima. Doslednost se vam bo obrestovala.